Tako naj bi vsak likovnik v svojem ali širšem kulturnem okolju našel ustrezen prostor in potrditev. Seveda pa mora za vse to razviti samolastno likovno govorico, ki jo kot vrednoto prispeva v ta prostor. Mnogim postane pretesno, biti in delovati le v nekem ožjem krogu, drugim je dovolj, če vse življenje slikajo »eno samo sliko«, spet drugi pa poskušajo z najrazličnejšimi preobrati in spremembami opozoriti na svoje ustvarjanje in na problematiko, ki jo obravnavajo. Prav naj bi imeli vsi, če si le resnično prizadevajo, izpiliti in očistiti svoje zamisli in jih uresničiti na razpoznaven način. Če se povrnem k Pilonu, izstopajočemu umetniškemu liku Vipavske doline in njenega kulturnega utripa v prejšnjem stoletju, človeku, ki je spajal nekaj svetov za to, da je ustvaril še izrazito svojega, je v tej njegovi izkušnji še danes mogoče poiskati kakšen primeren nauk. Morda se ta skriva v tem, da je za vsako ceno treba vztrajati pri določenem cilju, ali pa v tem, da se je treba nenehno prilagajati trenutnim razmeram in okoliščinam in iz tega potegniti maksimum.

Nekaj podobnega se je dogajalo tudi znanemu slovenskemu in kraškemu Tržačanu, Lojzetu Spacalu, čigar stoletnico rojstva so posebej slovesno počastili z vrsto razstav, ki so razgrnile njegova raznolika, a v jedru povsem enotna likovna dela, nastala na podlagi najrazličnejših likovnih tehnologij in eksperimentiranja. Pilon je ostal zvest samemu sebi, svoji hudomušni in tudi razgibani naravi, a v umetnosti je storil številne preobrate in se ni oklepal le enega načina izražanja. Uveljavil se je kot slikar in grafik, potem pa se intenzivno posvetil fotografiji in tudi ilustraciji. Prav ta omenjeni slogovni pluralizem, ki se ob takem pregledu dela članov Društva likovnih umetnikov Severne Primorske kaže v največji širini, je na nek način prepotreben pogoj za razvijanje najrazličnejše likovne problematike. Ta del slovenskega ozemlja, ki je bil že stoletja na družbenem in kulturnem prepihu in tu ostaja tudi še sedaj, ko padajo mejniki ter se brišejo meje med dvema državama, je ves čas vztrajal in temeljil na samobitnosti umetnikov.

Da je obstoj društva in pripadnost njemu lahko spodbuda za razvoj sodobne umetnosti v določenem okolju in seveda vseh individualnih prispevkov k temu, se lahko vsakdo prepriča ravno na takšnih skupnih predstavitvah in razstavah, kot je pričujoča. V konfrontaciji različnih umetniških govoric in v medsebojnih dialogih med deli različnih avtorjev čutimo vso ustvarjalno razposajenost, ki daje skupni podobi razstave društvenih članov pravo vrednost. Bogastvo najrazličnejših oblik in vsebinskih pogledov, primarna zavzetost za reševanje aktualne likovne problematike ter iskanje avtentičnih odgovorov na izzive sodobnega časa so torej dosežki, ki jih ta skupna razstava izoblikuje v skupno sporočilo svojim obiskovalcem in spremljevalcem. Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske tako vztraja pri izpolnjevanju svojih nalog in ciljev, ki hkrati prinašajo dvoje: najširši pregled avtentičnega ustvarjalnega dogajanja na likovnem področju severnoprimorskega okolja in izbistritev avtopoetik vsakega posameznika, ki sodeluje v tej slikoviti skupni pripovedi. Lahko jo razumemo tudi kot koristno prevetritev skupnih pogledov in stremljenj posameznika v okviru društva, kajti marsikdo izmed obiskovalcev bo lahko šele po natančnem ogledu celote objektivno zaznal omenjeno raznolikost kot tisto najpomembnejšo vrednoto, ki se kot rdeča nit vije skozi predstavljena zbrana dela. Podrobneje nas bo zanimalo, zakaj se je nekdo tako intenzivno posvetil angažiranim figuralnim temam in se odrekel vsemu drugemu, stopili bomo v svet nenavadnih pokrajin in pri tem poskušali podoživeti slikarjev občutek za prostor in čas, v katerem so nastale njegove iskrene podobe. Konec koncev se bo pokazalo tudi to, kako je vsakdo izmed sodelujočih izkoristil to skupno priložnost, kako se je s svojim delom »postavil« v tem skupnem nastopu in s kakšno močjo uveljavlja lasten umetniški koncept.

Danes so razmere bistveno drugačne kot nekoč. Vse je prepredeno z lovkami neusmiljene globalizacije, ki je vsekakor oplazila tudi likovno umetnost. Res pa je tudi, da se zato odpira vse več možnosti za pohod v svet. Če so nekoč, v Pilonovem času, umetniki morali fizično odpotovati v svet, da so tam svoja dela soočili z drugimi, je danes že dovolj, da umetnik sede za računalnik in se prek medmrežja poveže s svetom. Na ta način mu lahko prikaže to, kar ustvarja, oziroma se s pomočjo medmrežja razgleda po delih drugih ustvarjalcev. Smo v obdobju izredno hitrega in dinamičnega komuniciranja z vsem svetom, z vsemi njegovimi predeli, z vsemi panogami človekovega delovanja. Na medmrežju se srečujemo s posameznimi umetniki, z galerijami in muzeji. Resnične umetnine zamenjujejo virtualne, znotraj njih pa se znova in znova odpirajo sveža in neslutena poglavja vizualne umetnosti. Umetnik skorajda ne more biti več izolirana in v »rajski svet« postavljena osebnost, ki ga po poteh iskanja vodi svobodni duh. Umetnik je del drvečega sveta, je ustvarjajoče bitje, ki mora ustvarjati in delovati pod najrazličnejšimi pritiski. Težko se umakne v osamo in se skrije v najtesnejše prostore lastne intime. Vsepovsod je izpostavljen vplivom in če hoče izoblikovati lastni jaz, mora najprej razrešiti kopico drugih problemov.

Kljub vsemu pa vedno znova ugotavljamo, da je likovno ustvarjanje tudi z najbolj »klasičnimi sredstvi«, tj. s čopičem in barvami, tudi danes ostalo enako privlačno, kot je bilo nekoč. Koliko napovedi o koncu umetnosti smo že slišali in prebrali, koliko ocen o tem, da je že »vse končano«. Vendar vznikajo nova imena, nova dela in nove podobe, vznikajo nove zgodbe. Pilon je bil prepričan, da je hodil po robu, Spacal je gorel v ljubezni do Krasa, vsakdo pač mora imeti lastno prepričanje o smislu likovnega ustvarjanja in o tem, kako bo z njim izpolnil svoje poslanstvo. To mu uspe s temperamentom in barvami, z odločnimi gestami in nabitim izrazom ali pa s tehtnim premislekom, tihim kljubovanjem času in izrazito osebnim odnosom do resnice – do resnice sveta in umetnosti.

Če je torej pluralnost umetniških pogledov tista, ki omogoča in odpira pot do pravih resnic, je v njihovi raznolikosti tudi vsa njena moč. Člani Društva likovnih umetnikov Severne Primorske s svojo razstavo le potrjujejo to misel. V teh različnih pogledih navidez prevladujejo abstraktne tendence, malo je »klasične likovne motivike«, izjema je figuralika. Seveda je med figuraliki in tudi znotraj abstraktnih tem več različnih usmeritev in odtenkov. Kot skupni imenovalec vsega izstopa izrazita barvitost, ki jo je opaziti pri obeh glavnih likovnih usmeritvah, torej nekakšna sproščena odprtost barvnega sveta. Zdi se, da je spontanosti vsekakor več kot premišljenih in analitičnih zasnov. Gotovo so ta dejstva posledica temperamentnih govoric, ki izvirajo iz tega kulturnega okolja, tako kot tudi nekatere hudomušno začinjene in duhovite figuralne podobe.

Genius loci vsekakor potrjuje svoj obstoj.

Iztok Premrov

Peter ABRAM
Peter Abram na svojih kamnitih skulpturah ustavlja čas, bolje rečeno, nas vrača v svet nekdanjih praform in pralikov. Začutimo vrednote, ki so v strukturi materiala in v njihovi govorici občutljivost kiparja samega.

Rodil se je leta 1956. Šolal se je na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah in nadaljeval podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ukvarja se s slikarstvom, kiparstvom, ilustriranjem, oblikovanjem in založništvom. Je član ZDSLU. Živi in dela v vasici Pedrovo nad Branikom.

Vladimir BAČIČ
Izrazito utišani in vase zazrti je slikarski svet Vladimirja Bačiča, zgrajen na prefinjenih odnosih med barvno umirjenimi površinami, ki nakazujejo prostor in hkrati vanj umeščajo nenavadne like. Prevladuje čista abstrakcija.

Rodil se je leta 1958 v Dolenjah. Po končanem študiju likovne umetnosti se je zaposlil kot profesor likovne umetnosti na OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini. Ukvarja se s slikarstvom in fotografijo. Svoja dela je razstavljal samostojno in skupinsko tako doma kot tudi v tujini ter sodeloval na več likovnih kolonijah in ekstemporih. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Ajdovščini.

Lucijan BRATUŠ
Desetletja uveljavljena figuralna govorica svojevrstno stiliziranih ženskih likov kot središčne kompozicijske sestavine pri Bratušu ostaja enako razpoznavna in intenzivna. Jasna konstrukcija narekuje barvne in druge poudarke.

Rodil se je leta 1949 v Vipavi. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral na slikarskem oddelku leta 1971. Leta 1973 je dokončal specialko za grafiko pri prof. Marjanu Pogačniku. Leta 1973 je pridobil status samostojnega kulturnega delavca. Od leta 1987 predava kaligrafijo in tipografijo na oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Društva oblikovalcev Slovenije in AtypI (Association Typographique Internationale). Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, kaligrafijo, tipografijo in grafičnim oblikovanjem.

Metka ERZAR
Likovni prostor, v katerem se srečujeta ženska intuicija, subtilnost in iskrena izpovednost, gradi Metka Erzar vse bolj prepričljivo in samosvoje. Zanimive nadrobnosti odpirajo pogovor s široko zasnovanimi površinami.

Rojena je bila v Ljubljani 1974. Po končani gimnaziji v Novi Gorici je nadaljevala študij umetnosti na beneški Accademii di Belle Arti, kjer je diplomirala pri prof. Gaetanu Mainentiju. S svojo neobičajno tehnično spretnostjo zmore prehajati od grafike h kiparstvu, od slikarstva k instalacijam in tudi v grafičen design. Podlaga vseh njenih posegov so teme, povezane z vero. Je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Ozeljanu.

Franc GOLOB
Nastale slike se spogledujejo z arhitekturo kraja in notranjo pokrajino slikarjeve domišljije. Barvna razgibanost, ki jo dopolnjujejo kontrasti med svetlimi in temnimi likovnimi sestavinami, postavljajo pred gledalca razgibano tvarino.

Rodil se je leta 1941 v Celju. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral pri prof. Mariju Preglju in prof. Ivanu Sedeju, kjer je diplomiral leta 1970. Oblikoval je celostne podobe Brest Cerknica, Postojnska jama, Meblo Nova Gorica, Naravni park Rakov [kocjan. Kot fotograf je izdal ciklus barvnih fotografij z otoka Unije, je avtor fotografij v monografijah Nova Gorica 1976 in Postojnska jama 1983. Poučeval je na Pedagoški gimnaziji v Tolminu in Umetniški gimnaziji v Novi Gorici. @ivi in dela v Oseku v Vipavski dolini.

Danilo JEJČIČ
Jejčičeva novejša iskanja združujejo dva svetova: konkretnega in skonstruiranega. V prvem so opazni sledovi razpoznavnih predmetov našega okolja, v drugem prevladujejo geometrični liki. Vladata natančnost in jasen koncept.

Rodil se je leta 1933 v Ajdovščini. Po končani Šoli za oblikovanje je obiskoval slikarski oddelek pri prof. Gabrijelu Stupici na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1971. Najprej je služboval kot likovni pedagog, od ustanovitve pa do leta 1996 je vodil Pilonovo galerijo v Ajdovščini. Razstavljal je samostojno doma in v tujini ter na mnogih skupinskih razstavah po vsem svetu. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Ajdovščini.

Simon JUGOVIC FINK
Razgibane figuralne kompozicije v barvno nakazanem prostoru slikarju ponujajo vstop v večno temo: odnose med moškim in žensko. Gola telesa so postavljena v številna medsebojna razmerja, ki temeljijo na dinamičnih zasnovah.

Rodil se je leta 1977 v Ljubljani. Leta 1997 je končal Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer grafično oblikovanje. Leta 2004 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Trenutno je vpisan na magistrski študij ALUO. Je član DLUSP. Živi in dela v Trzinu.

Azad KARIM
Azad Karim v slikarstvu povezuje dva svetova, dve civilizaciji. Izrazita barvitost, ki ji daje tempo razgibani ornament in figuralne scene s temami, ki povezujejo sedanjost in davno preteklost, so ključni elementi njegove umetnosti. Rojen je bil v Iraku, v pokrajini Kurdistan. V sedemdesetih letih je študiral likovno umetnost v Bagdadu, potem pa je študij nadaljeval v Sloveniji, na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Tu je leta 1983 zaključil magistrski študij grafike pri profesorju Zvestu Apolloniu.

Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, tako v Sloveniji kot tudi v drugih evropskih državah. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Ajdovščini.

Vladimir KLANJŠČEK
Visoki pokončni formati odpirajo ozke poglede v njegove naslikane abstraktne krajine, v katerih se pojavljajo najrazličnejši predmeti ali barvne lise. Slikar nam z naslovi del odpira pot k razumevanju njegovih asociacij.

Rodil se je leta 1944 v Števerjanu pri Gorici. Študiral je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in diplomiral na umetniški šoli v Gorici. Javnosti se je prvič predstavil leta 1962 v Trstu, do danes je imel več samostojnih in skupinskih razstav. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Števerjanu v Italiji.

Miran KORDEŽ
V pretanjenem in presvetljenem prostoru niza Kordež nežne ženske like, ki nimajo trdnih, ampak zabrisane konture. Telo je prispodoba različnih občutenj, ki jih slikar izraža s svojo subtilno likovno govorico.

Rodil se je leta 1961 v Črni na Koroškem. Grafično šolo je končal v Ljubljani. S svojimi deli se predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot v tujini. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Kot samostojni grafični oblikovalec živi in dela v Mirnu.

Lucijan LAVRENČIČ
Lavrenčičeve abstraktne slike so podobe bizarnih pokrajin, ki jih slikar ustvarja z vehementnimi potezami čopiča in s širokimi barvnimi gestami. Utišani kolorit stopnjuje dramatične občutke, ki spremljajo te krajinske predele.

Rodil se je leta 1969. Diplomiral je leta 1995 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani iz likovne pedagogike in slikanja. Poleg slikarstva se posveča tudi kiparstvu in poeziji. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi in ustvarja v Tolminu ter Vrhpolju pri Vipavi.

Alfred De LOCATELLI
Svojevrstna angažiranost tega slikarja odpira vprašanje o občutljivih razmerjih današnjega, povsem globaliziranega sveta. V njem se odpirajo številne dileme, ki jih ni lahko rešiti, slikar opozarja nanje in jih s tem razkriva.

Rodil se je leta 1960 v Postojni. Leta 1987 je diplomiral na Accademii di Belle Arti v Benetkah, smer dekoracija. Po letih ukvarjanja z oblikovanjem in dekoracijo se je posvetil pedagoški dejavnosti na Accademii di Belle Arti v Milanu, kjer poučuje. Samostojno in skupinsko razstavlja tako doma v Italiji kot tudi v tujini. @ivi in dela v Milanu ter v Gorici.

Damjana PLEŠNAR
Slikarka goji prefinjene figuralne teme, ki odgovarjajo njenim likovnim pripovedim, v središču katerih je človek in njegova eksistenca. V to intimno zasnovano okolje vdirajo tudi močnejši barvni poudarki.

Rojena je bila leta 1963 v Postojni. Po končani gimnaziji v Ajdovščini je nadaljevala študij in diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani - likovna smer. Razstavlja samostojno in skupinsko doma ter v tujini. Je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi v Ajdovščini in dela kot profesorica likovne umetnosti na Srednji šoli Veno Pilon.

Zmago POSEGA
Posegovo kiparstvo se vztrajno ukvarja s snovanjem organskih oblik, ki so kot fragmenti, vendarle z ambicijo popolne in samostojne forme. Krožne kompozicije so še vedno v središču kiparjeve pozornosti in osnova njegovih iskanj.

Rodil se je leta 1959 v Postojni. Študiral je kiparstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Dragu Tršarju, Dušanu Tršarju in Slavku Tihcu. Diplomiral je leta 1982 in končal kiparsko specialko leta 1985. Je avtor številnih javnih spomenikov. Od leta 1999 je docent na ljubljanski ALU. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Biljah pri Novi Gorici.

Rudi SKOČIR
Skočirjeve slikarske podobe večinoma temeljijo na konkretnih zgodbah, je pa v njih vselej tudi nekaj mitološkega. Njegovi najnovejši liki, kraljice njegovega srca, so razigrani ženski liki na ornamentiranem ozadju.

Rojen 1951. leta na Kamnem pri Kobaridu, je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tam je tudi dve leti obiskoval slikarsko specialko. Strokovno se je izpopolnjeval na študijskem bivanju v Cité Internationales des Arts v Parizu leta 1996. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Dela kot svobodni likovni ustvarjalec na grafičnem, slikarskem in ilustratorskem področju.

Milovan VALIČ
V izrazito pokončnih in ozkih podobah Valič uveljavlja skrajno stilizirano figuraliko, ki lebdi osvobojena teže. Izstopa nagnjenost k močnim in odprtim barvam, s katerimi so zgrajena človeška telesa in prostor, ki jih obdaja.

Rodil se je leta 1953 v Opatjem selu na Krasu kjer živi in ustvarja. Diplomiral je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je na Umetniški gimnaziji - likovna smer v Novi Gorici. Razstavljal je tako doma kot v tujini ter se udeležil številnih slikarskih kolonij in simpozijev. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Opatjem selu.

Valentina VERČ
Polje slike je razgibano s številnimi strukturami in celo kolažnimi učinki. Slikarkinim abstraktnim temam je mogoče najti izhodišča v naravi. Ustvarjena so razmerja med grobimi in nežnimi likovnimi sestavinami.

Rodila se je leta 1979 v Šempetru pri Gorici. Leta 2004 je pri prof. Zmagu Jeraju diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Trenutno je vpisana na magistrski študij ALUO. Je članica DLUSP. Živi in dela v Trzinu ter v Malih Žabljah.

Miloš VOLARIČ
Slikar ustvarja s temperamentno slikarsko govorico, ki izrisuje dinamične in barvno izjemno razigrane kompozicije. V njih žarijo ognji slikarske domišljije. S pretehtanimi intervencijami črnine slikar ustvarja občutek globine.

Rodil se je leta 1933 v Kobaridu. Obiskoval je šolo za oblikovanje v Ljubljani in šolo za uporabno umetnost v Zagrebu, kjer je tudi diplomiral na slikarskem oddelku. Do upokojitve je poučeval likovni pouk na osnovni šoli v Kobaridu. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. @ivi in ustvarja v Kobaridu.

Bogdan VRČON
Na videz povsem spontano zasnovane in barvno izrazito sproščene podobe imajo vendarle tudi premišljeno notranjo zgradbo. Avtor izbere nek središčni lik ali motiv, okoli katerega razprede svoje sočne likovne pripovedi.

Rojen 1963. leta v Postojni. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študiral slikarstvo pri prof. Metki Krašovec in leta 1989 diplomiral. Zaposlen je na Umetniški gimnaziji - likovna smer v Novi Gorici. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Ozeljanu.

Ustvarjalec želi biti predvsem del, in to zelo aktiven del sveta. To je odgovornost, ki bogati tudi njegovo lastno, individualno odgovornost do sebe in njegovega likovnega dela.

Na tej skupinski razstavi naših članov se nam ponuja priložnost, da vsaj deloma to pokažemo in poudarimo. Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske združuje v sebi nit tradicije, saj je naše članstvo močno zavezano okolju in koreninam, iz katerih izhajajo. Na tem območju se prepletata in dopolnjujeta slovanski in romanski kulturni prostor, kateremu pripadajo naši člani, med nami pa živijo in ustvarjajo tudi člani, ki so prišli iz drugih neevropskih kultur. Umetniki se ne smejo angažirati samo zase, temveč tudi za okolje, v katerem bivajo, saj le tako lahko razvijejo vse pozitivne možnosti, ki so skrite v ustvarjalcu. Prav ta odgovornost zavezanosti svojemu kulturnemu okolju bogati njihovo lastno, individualno odgovornost sebi in delu in daje nove vzpodbude v ustvarjalnem procesu, ki se manifestira v odmevnih rezultatih zadnjih let tako doma kot v tujini.

Vladimir Bačič, predsednik DLUSP