Lujo Vodopivec skulpture

»Zato ne zaupaj piscem, ki trdijo, da posredujejo med Naravo in Človekom zgolj na osnovi spekulativnega razmišljanja.«

Leonardo da Vinci se je s temi besedami postavil v bran intuitivnemu razumevanju bistvenih problemov narave, pri čemer je še posebej poudaril sposobnost opazovanja. Po Groysu je v današnji dobi biopolitike življenje samo postalo predmet tehnične in umetniške intervencije in čeprav biopolitiko pogosto zamenjujejo z znanstvenimi in tehničnimi strategijami genetske manipulacije, med katerimi potencialno vse po vrsti ciljajo na preoblikovanje živega telesa, je resnični dosežek biopolitičnih tehnologij v umetnem oblikovanju življenjske dobe kot take. Kipar Lujo Vodopivec kot pronicljiv opazovalec ne more mimo večne grožnje tehnologije, da bo življenje izvzela iz lastnega prostora.

Pričujoča razstava gledalca sooča s štirimi objekti:
Na Morelovem izumu II poteka natančna znanstvena raziskava. V notranjosti genetsko popačenega in obglavljenega telesa se odvija elektrostimulacija živčevja in krvnega obtoka, hkrati pa so na steklenih ploščah, vstavljenih v sedem okončin telesa, predstavljeni laboratorijski izvidi genetskih raziskav. Telo je konzervirano v steklenem inkubatorju. Vsaj tako se nam dozdeva.
Tudi De rebus celestibus je v procesu nevroloških raziskav. Bronasta glava s sesedenim temenskim delom ravnokar prestaja zahtevno presaditev možganov. Okrogle steklene ploskve, vstavljene v kovinske prijemalke, spominjajo na petrijevke ali povečevalna stekla. Živčevje, žilni in limfni sistem bodo morda dopolnili materiali v pripravljenih kolutih.
Meso – pregled se pod steklom nahaja v posebnih pogojih - pred vitrino so na ogled vzorci telesnih tekočin in eksperimentov z njimi. Le zakaj?
Objekt Hadrijanovi spomini delno obdaja steklena stena. Speča, zavaljena in nema moška figura s stekleno aplikacijo na nogi je priključena na nekakšno zračenje.

Lujo Vodopivec je znan po tem, da svoje delo večkrat uniči, preoblikuje, na novo definira… Morelov izum II je metamorfoza Morelovega izuma I, pri čemer se je lendapor preobrazil v lupino iz epoksi smole in z novimi aplikacijami dobil povsem drugačen kontekst. Objekt Hadrijanovi spomini lahko motivno, v pomanjšani mavčni različici, zasledimo v delu Akvarij. Metamorfoza materiala je bila ključna tudi pri kipu Meso – pregled, ki je zdaj realiziran v bronu…


Lujo Vodopivec (rojen 1951 v Ljubljani) je v letih 1970-74 študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Zdenku Kalinu in Dragu Tršarju. Na isti akademiji je v letih 1974-76 opravil kiparsko specialko pri profesorju Dragu Tršarju. V letih 1979-80 je kot štipendist fondacije Barnett Newman študiral na New York Studio School v ZDA pri profesorjih W. Tuckerju in S. Geistu. Od leta 1984 poučuje kiparstvo na ALU v Ljubljani.

Leta 1986 je razstavljal na beneškem bienalu in leta 1994 na bienalu v Sao Paulu. Je dobitnik nagrade Zlata ptica (1976), nagrade Prešernovega sklada (1988) in Jakopičeve nagrade (1992). Njegova dela so zastopana v nacionalnih zbirkah. Živi in dela v Ljubljani.