Brane Kovič predavanje Fotografija in govorica Fotografija kot vizualna praksa preseže svoj reproduktivni status v razmerju do predmeta, ki je bil v določenem trenutku na določenem mestu pred objektivom, prav in predvsem zaradi govorice oziroma diskurza, ki ga njena mimetična narava generira. Naj bo na ravni preprostega opisa motiva, kritične interpretacije določenega opusa ali njegovega segmenta, teoretske razprave ali poglobljene strukturne analize s širšimi sociokulturnimi konotacijami, vedno prej ali slej naletimo na neizogibno soočenje dihotomij vizualno/verbalno oziroma, v konkretnem primeru, fotografirano/ ubesedeno ali, če vam je ljubše, podoba/tekst. Fotografski imaginarij je skozi vso svojo zgodovino, se pravi, že skoraj 170 let, obstal, se vrednostno razvrščal, vpisoval v časovnoprostorski kontekst itd, vse do trenutnega stanja, najrazličnejših formalnih in procesualnih variacij in osebnih nagovorov svoje mesto utrdil in obdržal skozi jezik v najbolj elementarnem pomenu, torej skozi pisano in govorjeno besedo. Razmerje med fotografijo in jezikom/govorico se udejanja na različne načine, takorekoč analogno z različnimi oblikami udejanjanja fotografskih praks. Eden izmed teh vidikov je nesporno »prevod« fotografije v pripoved, v literarne tekste (primerov je v moderni in sodobni literaturi kar precej – Villiers de l'Isle Adam, Julio Cortazar, Michel Tournier, Patrice Modiano, v poeziji Blaise Cendrars...), nato pa so tu seveda ključna teoretska besedila, ki medij tematizirajo v njegovi bazični intenci in pomenu (zgodovinsko neizogibni Walter Benjamin, kultni Roland Barthes, vedno protislovna Susan Sontag...) in pogledi, izhajajoči iz znanstvenih in paraznanstvenih interpretacij. Nazadnje se seveda ne moremo izogniti razmišljanju o posameznih fotografijah, ki so pri različnih piscih navdahnile izrazito osebne tekste, skozi katere se navidezno objektivna fotografska upodobitev realnega znova in znova kaže kot podoba, za katero (pre)pogosto pozabljamo, da so njeni viri skrivnostni, v bistvu subjektivni in zategadelj že predstavljajo vez z iracionalnim. Brane Kovič