Postaja DIVA
Predstavitev fizičnega in spletnega arhiva video umetnost v slovenskem prostoru (nadgradnja Videodokumenta)

Na prvem Soočanju s sodobno vizualno umetnostjo v letu 2010 bomo gostili Barbaro Borčić in Ido Hiršenfelder, vodji arhiva SCCA Ljubljana, ki bosta predstavili fizični in spletni arhiv video umetnosti imenovan Postaja DIVA ter tako javnost seznanili s teoretskimi, praktičnimi in umetniškimi aspekti avdiovizualnih arhivov sodobne umetnosti.

Postaja DIVA je fizični in spletni arhiv video umetnosti, ki ga na SCCA Ljubljana razvijajo od leta 2005. Nastala je kot nadgradnja sklopa raziskovalnih, dokumentacijskih in arhivskih projektov na področju video/medijske umetnosti (Videodokument, Videospotting, Internet Portfolio, Artservisova zbirka in e-arhiv). Hkrati pa je Postaja DIVA partnerski arhiv mednarodne platforme GAMA (Gateway to Archives of Media Art), ki povezuje sorodne evropske video/medijske arhive in jim omogoča večjo vidnost in širšo dostopnost. Temelji na zbiranju video materialov v okviru razširjenega pojma nacionalnega konteksta in vključuje umetnike, ki delujejo v slovenskem in/ali mednarodnem prostoru. Po uspešni razstavi v Galeriji Škuc junija 2009 je Postaja DIVA zbudila interes številnih institucij za sodobno umetnost tako doma kot v tujini. Obravnavajo jo kot zanimiv model urejanja in skrbi za avdiovizualne materiale, tako s tehničnega kot vsebinskega vidika. Do zdaj se je med drugim predstavila na festivalu Ars Electronica v Linzu, na festivalu MediaScape v Novigradu, v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Reki, na festivalu VideoSpritz v Trstu in v okviru razstave Blickmaschinen v Kunsthalle (Műcsarnok) v Budimpešti.

Različne aspekte ustvarjanja video in medijskega arhiva Postaja DIVA bo v Novi Gorici predstavila Barbara Borčić, direktorica in vodja video programov SCCA-Ljubljana, ki bo govorila o kontekstu in zgodovinski nuji ustvarjanja arhivov. Ida Hiršenfelder, asistentka video programov SCCA-Ljubljana, kritičarka in publicistka, pa bo predstavila način obdelave video materialov z vsebinske in tehnične plati. Temeljni predmet video arhiva je namreč umetniška vsebina in ne toliko tako imenovani originalni "master" s svojo fizično, objektno pojavnostjo. Ker so nosilci nestabilni, se namreč pri ohranjanju srečujemo s svojevrstnim protislovjem, saj je ohranjanje možno le s kopiranjem. Spregovorila bo tudi o načinu predstavljanja video arhivov na spletu in o širjenju znanja o video in medijskih delih.

Sledila bo projekcija izbora video del z naslovom Postaja DIVA_predstavlja.
Izbor so pripravili Barbara Borčić, Miha Colner in Ida Hiršenfelder. Kronološko zaokrožen program z izbranimi petnajstimi video deli izpostavlja premike v razumevanju in rabi videa kot izraznega sredstva in avtorske specifike na tehnološki, medijski in vsebinski ravni med letoma 1983 in 2007. V selekciji sodelujejo s svojimi video deli:

  • Zemira Alajbegović, Vortex, 2000, 4'04''
  • Vesna Bukovec, Important News, 2004, 0'54''
  • Neven Korda, Gagarin, 2003/2005, 4'49''
  • Marko Kovačič, American Dream, 1986, 6'46''
  • Ema Kugler, Tajga, 1996, 8'22''
  • Andrej Lupinc – Lupo, V osmih minutah okoli sveta, 1999/2000, 9'38''
  • Marjan Osole – Max, Avtop, 1983, 4'52''
  • Sašo Podgoršek, Anglia, 2006, 3'51''
  • Zvonka Simčič, Broken h-h-ha…egg, 2000, 1'
  • Mirko Simič, Ali slišiš zvok tišine?, 1992, 3'02''
  • Robertina Šebjanič, Bubble I, 2007, 1'
  • Nika Špan, How to Socialise the Blues?, 2007, 1'58''
  • Miha Vipotnik, Don't Panic, 1984, 6'31''
  • Tanja Vujinović, Extagram-ST807, 2007, 1'
  • ZANK in Borghesia, Discipline, 1983, 3'46''